»V njegovih fotografijah je zato moč zapaziti elemente klasične tranzicije, značilne za postsocialistične države, ki temelji na prenašanju nekdanje javne lastnine v zasebne roke.«
»Bolje rečeno, Zeko fotografira ljudi, ki so pomembnejši od samih izvajalcev, ki se nesebično dajejo, brez rezerve, ki z interakcijo ustvarjajo koncerte za veličastne dogodke, dvourne pravljice, v katerih se začasno pozablja surova realnost, ki nas obkroža.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju